Vem, da malo zamujam. Ampak enostavno ni bilo časa, da bi pravočasno spisal tale post. Zadnji dnevi so bili kar naporni. Bil sem precej odsoten zaradi mojega projekta -”qué idea más genial”. Ampak pustimo zdaj to. To še ni tako razburljivo kot je bila minula ura nemščine. Lance je tokrat kar precej presegel naš rekord, no on je bil naš “kapetan” -”loco”. Nisem prepričan kolikokrat je skoraj izgubila živce[učiteljica seveda], ali pa kolio papirnatih letal smo zmetali. Sem pa prepričan, da jih je bilo več kot steklenic piva, ki jih je spil Kingec -čisto je pustil pijačo. Drugače se ponovno ni zgodilo kaj posebnega o čemer bi lahko pisal. Razen tega, da sem padel v svet Origamija -”loco”. Zdaj je moj prosti čas še bolj razdeljen na razne dejavnosti. No, če sem natančen le na tri. Prva je ta, da izdelujem Origami figurice, druga pa je ta, da občasno “žgem” Darts. Tretja dejavnost pa seveda ta, da ne pozabim na Ines[mi amor], ki je tako sexy in …….rrrrrrrrrrrr…….., da se kar topiš, ko jo gledaš. Na kratko rečeno je pač sladka. Takšne so pač najlepše ženske na svetu -”perfecto”, je pač popolna. Ampak ker ni vse tako sladko kot Ines[mi amor], so na svetu tudi slabe stvari- recimo vreme in še bi lahko naštevali ampak zdaj moram zaključiti, ker me ponovno “žge” levo oko[posledica od plavanja]. Torej se kmalu spet “slišmo”. Tokrat po novem urniku: vsak torek nov post. -”Chao”.
Archive for Uncategorized
Está lloviendo
ˇHola amigos! Hja, spet bo že čas za nov post -”espléndido”. Vendar vse ni tako čudovito kot ta novica. Ena od teh[slabih] je ta, da je že in še bo cel teden slabo vreme -”loco”. Poglejte na tej vremenski karti:
Popolna katastrofa. Čez cel teden bo deževalo. Pa rečejo Green Peace-ovci, da ljudje uničujejo naravo. A ne`b bilo bolje rečeno, da narava uničuje nas. Ampak pustimo te hipije naj delajo svoj posel, da se bomo lahko komu vsaj smejali.
Ker pa je vreme iz dneva v dan slabše, raje svoje misli preusmerim na kaj drugega. Npr. kako z Ines[mi amor] uživam na plaži [nekje v Španiji]-”perfecto”. Hja, to bi bilo popolno, da bi skupaj poležavala na 30*C in srkala sok,….. Zdaj pa moram prenehati s tem, ker se mi kar cedijo sline ob teh pomislekih. Mislim, da je to dovolj za današnji post, saj zaradi vremena nimam motivacije. Zgodilo pa se tudi ni kaj posebnega [saj je deževalo]. Ko kmalu posije sonce se spet slišmo. – ˇchau!
Un classique
Najprej lep pozdrav za vse zveste obiskovalce mojega bloga -” avec mes”. Spet je ponedeljek in čas, da objavim nov post. Tale post sem že zdavnaj hotel napisati, ampak enostavno nisem imel časa. Zgodilo pa se tudi ni kaj posebnega -”assommant”. Od ponedeljka so bili čisto običajni dnevi. Le v petek smo z ŠZZ [izbirni predmet] odšli na plavanje na Ravne -”bien”. Po vrnitvi nas je MiMA povabil na “Aufschnitt”. Vsi smo privolili in odšli na eno “rundo” [hamburger in Cocacola]. Potem smo se vrnili v šolo po ostale stvari, ki smo jih prej pustili v omaricah. Vstopimo v Skupno sobo-”caminaron cabe” in tam zagledamo povsem raztresenega Lanca, ki se je v šolo vrnil po kolo. Kasneje smo skupaj odšli vsak proti svojemu domu. Med weekendom sem kot vedno mislil na Ines[mi amor] in si spočil oči, ki mi jih je voda na plavanju povsem razdražila -”loco”. Vendar ni bilo tako blago kot sem mislil [da bo vsega konec v enem dnevu], oči sem imel rdeče cel konec tedna kot kakšen vmpir. Vendar pustimo zdaj moje oči, ki so že vdosti boljšem stanju. Danes ni bil najbolj posrečen dan. Ines[mi amor] je iz šole odšla predčasno [zaradi bolečin v trebuhu] -”latazo!”. Ure so kar hitro minile razen ura nemščine, ki je bila danes ekstra eksplozivna -”delicato”. Do konca smo si jaz, Lance in Topler prislužili, da bomo v sredo vprašani -”loco”. Približno ob pol treh sem se vrnil domov. Nisem preveč odlašal in sem začel z vajo matematike [jutri pišemo]. Po kakšni slabi uri reševanja nalog sem se usedel za računalnik in pričel s pisanjem tega posta. Moram priznati, da me hočejo počasi ponovno boleti oči. Kmalu se spet ”slišmo” -seveda ko bo kaj zanimivega ali pa ko bo spet cel teden okoli. Zdaj pa se moram posloviti, ker me oči že presneto “žgejo”, poleg tega se moraš še pripraviti za jutri. -”ˇchau!”
Fascinante semana
Ja, zdaj pa že dolgo nisem napisal novega posta [od mojega prvega]. Nisem imel časa in niti nisem imel volje, da bi še karkoli pisal. Kot že v naslovu povedano je bil zelo zanimiv teden. V ponedeljek in torek smo pisali eksterce, ki niso bili preveč težki. V sredo pa sem se pripravljal na zaključni izlet v Gardaland, ki je bil naslednji dan. Ta sreda je bila kar kratka. Zvečer nisem mogel zaspati in sem skoraj vso noč prebedel -”dormido”. Ampak kot sem rekel sem samo skoraj vso noč prebedel. Zaspal sem ob 1ih. Ob dveh pa me je zbudil Lancov sms -”inesperado”. Hitro sem se spravil in odšel proti avtobusni postaji. Tam je že bilo nekaj sošolcev in ga. Krisatan, ki je “štihala” naokoli. Z manjšo zamudo [pol ure] je končno pripeljal avtobus. Komaj so se odprla vrata in že smo navalili kot “prasci”. Ko pa smo vstopili sva z Lancom ugotovila, da nama Jaka ni uspel rezervirati sedežev. Tako sva morala prostor poiskati drugje. Vendar ni bilo tako hudo. Sedeže sva dobila neposredno od Ines[mi amor].Slaba stvar je bila le, da sem bil ob nekaj las, ki mi jih je izpulila za “suvenir” -”obsequio”.A Takrat sem se pomiril in namestil v “luksuzni” sedež. Po pribilžno osmih urah smo prispeli v Gardaland. Tam so nam učiteljice[naše spremljevalke] razdelile vstopnice. Ker so park odprli z zamudo je pred vhodom bila ogromna gneča -”loco”. Ko pa so odprli vrata smo vdrli kot “prasci”. Z mojo skupino [D.Vetrih, J.Fink-Lance, Mima, M. Topler, & Jaka P.] smo preizkusili vse dostojanstvene aparature. Ob štirih smo se zbrali pred avtobusom, da bi odšli proti naši domovini. Ampak predenj smo se lahko odpeljali je bilo treba avtobus potisniti, da je sploh “vžgal”. Ponovno smo se namestili v naše “luksuzne” sedeže. Ko se je stemnilo so nam “prižgali TV” in gledal si lahko nek starodaven in “zvelčan” film. Kasneje smo na Lomu opravili kratek postanek. Skupaj s sošolci sem izstopil iz avtobusa in “chat-av”. Komaj sem spregovoril nekaj besed in že sem “fasal” volley ge. Kristan v ta zadnjo. Kričala je naj se spravimo s ceste. Nato smo nadaljevali pot domov, midva z Lancom pa sva odigrala “session Dartsa”. Pot je bila še kar dolga in mi je tik pred koncem zmanjkalo baterije in sva morala prenehati. Vendar nič hudega bili smo že čisto blizu doma in lahko sva potrpela. V Radlje smo prispeli ob 0:09. Nato sem se odpravil domov in se takoj po prijetnem tušu odpravil spat -”mui bien”.
Po dolgem spancu sem se z bolečinami od volleya usedel pred računalnik in pregledal maile. Potem sem skoraj čez cel dan “žgav” SUDOKU, zato spet nisem imel časa, da bi napisal tale post. V soboto sem se relaxiral [bolečine od volleya]. V nedeljo pa sem misli prusmeril na Ines in SUDOKU, zvečer pa na današnji nogometni turnir [el clásico]. Torej danes zjutraj sem bil povsem buden že ob 6ih. Pripravil sem si stvari za “de fútbol”. Kasneje sem se odprvil na “Radlško nogometno Areno”. Prvo tekmo smo odigrali proti našemu rivalnemu razredu[9.a - el clásico]. Te smo dobesedno raztrgali [9:1] -z našo taktiko “BLITZKRIEG”; druga tekma je bila kar solidna [nekaj mesarskega klanja]- vendar nič posebnega, le 4:2 [smo zmagali seveda]. O tretji tekmi pa raje ne bi govoril [manj klanja]. Po napornih tekmah sem skupaj s prijatelji odšel v šolo na kosilo.
Domov sem se vrnil po oddihu v “skupni sobi”-”caminaron cabe” [ob 1:00]. Bliskovito sem se usedel za računalnik in pričel igrati SUDOKU. Nato sem ponovil kemijo [jutr sprašuje] in se ponovno vrnil za računalnih. Začel sem pisati tale post, ki ga pravkar končujem. Upam, da ni predolg. Bom pa v prihodnje pisal bolj pogosto [imel bom več časa ali pa si ga bom vzel]. Toje za enkrat vse -” adiós”
Hello world!!!
Najprej kot že v naslovu: “Hello world!!!”. No, pa sem tudi sam začel s temi blogi. O ustvarjanju bloga sem že dolgo razmišljal, sedaj pa sem končno uspel tudi to izvesti. Prepoznavali me boste pod imenom Vercetti ali pod znamenjem ::.:: . Včasih boste naleteli na kakšno besedo, ki ne bo v slovenščini pač pa v španščini[zelo romantičen jezik]. Upam, da vas to nebo motilo, če pa že, pa potrpite. Če pa že imate čas, da obiščete moj fenomenalni blog, si vzemite še čas, da zanj poveste svojim znancem.
To je za enkrat vse.