Archive for julij, 2007

El Renacieron

  Se spomnite, ko sem v ene postu omenjal nek projekt. Zagotovo se. No, zdaj je končan. In sicer je projekt obsegal: novo domeno, novo temo,…. in še mnogo drugih sprememb. Zdaj je konec omejitev, ki sem jih imel na WP-ju. Zdaj sem dobesedno sam svoj mojster.

VERCETTI`S ESTATE

Lepa stvarca, a ne? Seveda še sledijo številni dodatki in popravki. Za tako dobro opravljeno delo sem lahko hvaležen predvsem sam sebi in pa seveda Adobe-u. Chao!!!

Un nuevo transferir

                Bom kar začel z bistvom. Kot sem že zadnjič omenil, smo se ponovno zbrali [topničarji] -”fascinante”. Hja, zadnjič nas je bilo šest in sicer jaz, R. Vetrih, D. Vetrih, Jerč, Ajta & en debil[neznani] iz članske ekipe. Razdelili smo se na dve ekipi. Ekipa A: jaz, R. Vetrih & Ajta ; Ekipa B: D. Vetrih, Jerč & neznani. Začnemo čisto počasi, nato pa se je začela kanonaža. Zabijem 12 golov in že mi pade ponudba, da bi okrepil vrste NK Radlje[češ, da bi bil dobra okrepitev - vreden izkoristka] Tej ponudbi sem se nasmehnil saj je bila podobna ostlim bistroumnim izjavam nogometašev. Končni rezultat je bil 40:5 za nas[ekipo A] -”mui bien”. Nato pa se je začela debata o bistroumnih izjavah nogometašev:

-Berti Vogts: “Mislim, da lahko prvouvrsceno mostvo zmeraj premaga vodilni klub na lestvici.”
-Udo Lattek: “Igrali so takticno zelo dobro, ceprav brez taktike.”                                                                               -Andrej Stare: Danes ne bom ocenjeval zelo slabih sodnikov.                                                                                      -Mark Viduka: Ne bi me motilo, če bi izgubili vsako tekmo, da bi le osvojili naslov prvaka. 
-Kliton Bozgo: “Ova noc nije bila moj dan.”                                                                                                                            -Franz Walter jr.: “Klinsmann in jaz sva dober trio. Mislim, kvartet.”                                                                        -Sebastjan Cimerotič: Zelo sem samokritičen. Predvsem do sebe. 
-Sebastjan Cimerotic: “Rad bi se zahvalil starsem, predvsem mami in ocetu.”                                                        -Sebastjan Cimerotič: “Imel sem občutek za feeling.”                                                                                                         -Sebastjan Cimerotič: “Imam le tro-sobno garsonjero.” 
                     Ja, nekateri so pa z inteligenco na vrhuncu.

                     Vendar, če že ni drugega se lahko vsaj nasmejiš. No, tako smo ob “bandah umetne” presedli kar nekaj ur. In sledil je odhod domov.

Potem pa sem že videl kar nekaj komaenterjev na moj prejšnji post. Večina je spraševala po moji alternativi. Zato sporočam, da na alternativo nisem pozabil. Kako bi naj, saj je to spomin na Ines[mi amor]. Saj se ob pomisleku na njo počutim dosti bolje in je tudi glavni vir mojih zadetkov na minulem spopadu. Česa tako sladkega kot je Ines[mi amor] pač ne gre pozabiti. Zdaj pa moram končati saj sem še malo utrujen od pretečene kilometrine;     -Chao!!!

El Canonizars

                Ja, ponovno smo se zbrali. V mislih imam nas “topničarje”-”El Canoniars” [jaz, Vetrih & CO., Kristi & Dačo. Seveda sem kot ponavadi zamudil. Na stadion sem prišel kakšno uro pozneje kot ostali. Vendar bolje biti pozen kot prepozen. Najprej smo odigrali enga "Švaba". Ker pa je bilo igre hitro konec smo morali začeti s čim novim. Odločili smo se, da bomo streljali avtomobile, ki se bodo peljali mimo. Do prvega zadetka je bilo potrebnih kar nekaj poskusnih strelov. Vendar "trofejo" smo dobili, ko je mimo zapeljal Ford Focus. Vetrih[debil] je poskusil s strelom in zadel. Žoga je avto zadela v le v “kljun”, voznik pa je se je skoraj p****l. Par minut za tem se je prizibal D. Ficko[dostavljalec]. Mislim, da je ravno vstopil, ko sem s strelom poskusil jaz. Žoga je odletela in zadel sem star telefonski kabel. Takrat sem si oddahnil saj je na mestu kjer bi žoga pristala stal nov “Bemfič” -”škoda bi ga bilo”. Potem je bilo kar nekaj minut vse tiho dokler Ficko ni povabil na “rundo coca-cole”. Potem sva jaz in Krisiti igrala ena na ena iz gola na gol. Ker sem se preizkušal v strelih sem si žogo nastavil na rob kazenskega prostora in poskusil. Žoga je odletela čez igrišče in le za milimetre mimo Fickonove glave. Zvečer smo odšli vsak po svoje.

           Vendar nslednji dan smo se vrnili. Spet ista banda. Le da smo tokrat streljali čez gostilno stadion -imajo res slabo pritrjeno streho!!! Vendar dan je hitro minil in na stadion se je privlekel mali Bananek. Ostali smo samo še jaz, Vetrih, mali Ban. in Hišnik. Ker je bil mali… najmlajši smo ga postavili v gol -po nekaj minutah je hotel uiti čez bando, vendar ni mu uspelo. Tokrat sem meril natančno in ga sklatil z bande. Kasneje je hišnik prinesel pijačo iz klubske hiše in začela se je debata….. Hja, tak je bil minuli teden. Post bi bil že prej končan, če neb blo težav z web-om. Chao!!! 

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.